Južnokoroški blog - Südkärnten Blog

8 April 2024

Petition fand im EU-Parlament Unterstützung | Evropski poslanci podprli peticijo o kršenju pravne države

Die Petition der ENOTNA LISTA und der slowenischen Vertretungsorganisationen "Zur Sicherung der Minderheitenrechte und zur Wahrung der Rechtsstaatlichkeit" wurde im Petitionsausschuss des Europäischen Parlaments (PETI) von den EU-Abgeordneten einstimmig unterstützt.

Im November 2023 reichten die ENOTNA LISTA und die politischen Vertretungsorganisationen der Kärntner Slowenen (der Rat der Kärntner Slowenen-Narodni svet koroških Slovencev, der Zentralverband der slowenischen Organisationen-Zveza slovenskih organizacije und die Gemeinschaft der Kärntner Sloweninnen und Slowenen-Skupnost koroških Slovenk in Slovencev) eine gemeinsame Petition mit dem Titel "Zur Sicherung der Minderheitenrechte und zur Wahrung der Rechtsstaatlichkeit" beim Petitionsausschuss des Europäischen Parlaments (PETI) ein.

Ausgangspunkt für die Petition war der Besuch der Delegation im Mai 2023, bei dem Vertreter der ENOTNA LISTA und des Rates der Kärntner Slowenen-Narodni svet koroških Slovencev in Straßburg vor Mitgliedern der Intergruppe für traditionelle Minderheiten im EU-Parlament, Volksgruppen und Sprachen des Europäischen Parlaments die Situation der slowenischen Minderheit in Österreich darlegten. Abschließend forderten die Ko-Vorsitzenden der Intergruppe die zuständige Ministerin auf, dazu beizutragen, „die bestehenden Problemfelder unter Einbeziehung der betroffenen Volksgruppen zu verbessern und Defizite im Bereich der Ausführungsgesetzgebung zum Minderheitenschutz zu beseitigen sowie für eine Reform des Volksgruppengesetzes zu sorgen“. Die Antwort des Sektionschefs des zuständigen Ministeriums lautete, dass dies "subjektive Meinungen von Einzelpersonen widerspiegelt und nicht repräsentativ für die gesamte Volksgruppe steht". Dies war der Auslöser für die politischen Dachorganisationen, sich mit der ENOTNA LISTA zusammenzuschließen und sich mit einer gemeinsamen Petition an das Europäische Parlament zu wenden.

Mit der Petition wird die Republik auf die unzureichende und mangelhafte Umsetzung der Minderheitenrechte als Problem der Rechtsstaatlichkeit aufmerksam gemacht. Vor allem im Bildungswesen sind die Mängel eklatant. Ein durchgehendes zweisprachiges Bildungsangebot auf allen Ebenen des Bildungssystems muss sichergestellt werden. Der österreichische Staatsvertrag garantiert zwar das Recht auf einen Elementarunterricht in slowenischer Sprache, in der Praxis gibt es aber diesen nur vier Jahre in der Volksschule.

In der Petition wird auch vor Einschränkungen bei der Verwendung des Slowenischen in Verwaltung und Justiz gewarnt. Die Petenten fordern dringende Maßnahmen und klare gesetzliche Bestimmungen, um die Verwendung der slowenischen Sprache vor Gerichten und der öffentlichen Verwaltung im gesamten zweisprachigen Gebiet zu gewährleisten. Insbesondere in der Justiz erlaubt die derzeitige Regelung allen EU-Bürgern die Verwendung der slowenischen Sprache, nicht aber den Kärntner Slowenen, die nicht in einem der drei von den drei zweisprachigen Bezirksgerichten in Bleiburg-Pliberk, Bad Eisenkappel-Železna Kapla oder Ferlach-Borovlje erfassten Gebiete zu Hause sind. Diese Tatsache stehe in klarem Widerspruch zum Gleichheitsgrundsatz der Europäischen Union.

Ein weiteres Kapitel der Petition ist die dringend notwendige Novellierung des Volksgruppengesetzes, die im Memorandum im Zuge des Ortstafelkompromisses 2011 versprochen und in die Koalitionsvereinbarung der aktuellen Bundesregierung aufgenommen wurde. Gleichzeitig wiesen die Petenten darauf hin, dass die Erhebung der Gesetze in den Verfassungsrang die Volksgruppe eines rechtlichen Weges beraubt, um das aktuelle „Unrecht“ anzufechten.

Die Sprecherin der Europäischen Kommission, Christel Mercadé Piqueras, betonte daraufhin, dass Bildung und Sprachgebrauch in der öffentlichen Verwaltung und in den Gerichten Sache der Mitgliedstaaten seien.

Von den anwesenden EU- Abgeordneten aus Österreich (Thomas Waitz - Die Grüne Alternative), aus Slowenien (Franc Bogovič – EPP/ Slovenska ljudska stranka, Ljudmila Novak – EPP/ Nova Slovenija – Krščanski demokrati), Frankreich (Lydie Massard - EFA/ Régions et Peuples Solidaires), Rumänien (Lorant Vincze - EPP/ Uninea Democrată Maghiară din România) und Spanien (Ana Miranda - EFA/ Bloque Nacionalista Galego) erhielten die Kärntner Slowenen schließlich starke Unterstützung für die Petition, die in der Bewertung der Kommission als oberflächlich bezeichnet wurde.

Sie stimmten dem Vorschlag zu, die Petition der Kärntner Slowenen auf der Tagesordnung der EU zu belassen und sie offen zu halten. Dem schlossen sich die Mitglieder des Petitionsausschusses an, die laut der stellvertretenden Ausschussvorsitzenden Ana Miranda(EFA) auf eine schriftliche Antwort der Europäischen Kommission warten.

Peticijo ENOTNE LISTE in slovenskih predstavniških organizacij "Za zaščito pravic manjšin in spoštovanje pravne države" so soglasno podprli poslanci Odbora za peticije (PETI) Evropskega parlamenta.

Novembra 2023 so ENOTNA LISTA in politične predstavniške organizacije koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev-Skupnost koroških Slovenk in Slovencev) so Odboru za peticije Evropskega parlamenta (PETI) predložili skupno peticijo z naslovom "Za zaščito pravic manjšin in spoštovanje pravne države".

Izhodišče za peticijo je bil obisk delegacije maja 2023, med katerim so predstavniki ENOTNE LISTE in Sveta koroških Slovencev-Narodnega sveta koroških Slovencev predstavili položaj slovenske manjšine v Avstriji članom Medskupine za tradicionalne manjšine v Evropskem parlamentu, narodne manjšine in jezike Evropskega parlamenta. V zaključku so sopredsedniki medskupine pozvali pristojnega ministra, naj prispeva k "izboljšanju obstoječih problematičnih področij z vključevanjem zadevnih etničnih skupin in odpravi pomanjkljivosti na področju izvajanja zakonodaje o zaščiti manjšin ter zagotovi reformo Zakona o narodnih manjšinah". Odgovor vodje sektorja pristojnega ministrstva je bil, da to "odraža subjektivna mnenja posameznikov in ni reprezentativno za celotno etnično skupino". To je bil povod, da so krovne politične organizacije združile moči z organizacijo ENOTNA LISTA in Evropskemu parlamentu predložile skupno peticijo.

Peticija opozarja Republiko na nezadostno in neustrezno izvajanje pravic manjšin kot problem pravne države. Pomanjkljivosti so še posebej očitne v izobraževalnem sistemu. Na vseh ravneh izobraževalnega sistema je treba zagotoviti kontinuiran dvojezični izobraževalni program. Čeprav avstrijska državna pogodba zagotavlja pravico do osnovnošolskega izobraževanja v slovenskem jeziku, je to v praksi zagotovljeno le štiri leta v osnovni šoli.

Peticija opozarja tudi na omejevanje uporabe slovenščine v upravi in sodstvu. Predlagatelji peticije pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam, ki bi zagotovile uporabo slovenščine na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Predvsem v sodstvu sedanja ureditev omogoča uporabo slovenščine vsem državljanom EU, ne pa tudi koroškim Slovencem, ki ne živijo na enem od treh območij, ki jih pokrivajo tri dvojezična okrajna sodišča v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah. To dejstvo je v očitnem nasprotju z načelom enakosti Evropske unije.


Drugo poglavje peticije je nujno potrebna sprememba zakona o narodnih manjšinah, ki je bila obljubljena v memorandumu v okviru kompromisa o krajevnih imenih iz leta 2011 in vključena v koalicijsko pogodbo sedanje zvezne vlade. Hkrati so predlagatelji peticije opozorili, da povišanje zakonov v ustavni status etnični skupini odvzema pravno pot za izpodbijanje sedanje "krivice".

Predstavnica Evropske komisije Christel Mercadé Piqueras je nato poudarila, da sta izobraževanje in uporaba jezika v javni upravi in na sodiščih v pristojnosti držav članic.


Prisotni so bili poslanci iz Avstrije (Thomas Waitz - Die Grüne Alternative), Slovenije (Franc Bogovič - EPP/ Slovenska ljudska stranka, Ljudmila Novak - EPP/ Nova Slovenija - Krščanski demokrati), Francije (Lydie Massard - EFA/ Régions et Peuples Solidaires), Romunije (Lorant Vincze - EPP/ Uninea Democrată Maghiară din România) in Španije (Ana Miranda - EFA/ Bloque Nacionalista Galego), so koroški Slovenci končno dobili močno podporo za peticijo, ki je bila v oceni Komisije označena kot površna.

Strinjali so se s predlogom, da peticija koroških Slovencev ostane na dnevnem redu EU in da ostane odprta. Po besedah podpredsednice odbora Ane Mirande (EFA) so to podprli tudi člani Odbora za peticije, ki čakajo na pisni odgovor Evropske komisije.